GRENKO-SLADKO: PO TREH LETIH JE PRIŠEL ČAS SLOVESA

Projekt WELLy: Predstavitev profila menedžerja za dobro počutje na delovnem mestu za preprečevanje stresa, povezanega z delom, in boj proti njemu  se počasi zaključuje. V treh letih so partnerji iz Portugalske, Španije, Italije, Grčije in Slovenije dosegli nekaj, kar je na začetku bilo videti skoraj nemogoče – več kot uspešno so, kljub vsem preprekam, ki sta jih prinesli zadnji dve leti, zaključili s pisanjem kurikuluma in pilotnim usposabljanjem za menedžerje za dobro počutje na delovnem mestu v vseh sodelujočih državah. Ne le to, vse zadane cilje so izpolnili v rokih, ki so si jih zadali na uvodnem srečanju v Novem mestu novembra 2019. Od tistih predcovidnih dni do danes so se partnerji imeli priložnost srečevati večinoma le na spletu, pa še takrat so bili vedno znova presenečeni, da so med njimi novi obrazi, le organizacije so ostajale iste.

Prvič so se znova v živo sestali šele v Larissi v začetku septembra 2021, do takrat sta minili že dve leti, odkar se je projekt uradno začel. Takrat smo bili ravno na sredi najpomembnejšega dela projekta – zaključevali smo s prevodi kurikuluma in se pripravljali na izvedbo usposabljanja. Vsi smo se veselili, da se bomo vsaj do konca projekta lahko videli še dvakrat v živo. A smo se ušteli, saj nam je covid-19 znova ponagajal. Še marca letos smo se tako na srečanju spraševali, ali bomo sploh lahko izvedli zaključno srečanje in konferenco v Novem mestu, kot je bilo predvideno po projektni prijavi. In ko se je izkazalo, da bo srečanje navsezadnje le izvedeno v živo, so začeli gosti, ki smo jih povabili na okroglo mizo, ki smo jo nameravali organizirati kot del zaključne konference, odpovedovati udeležbo.

Junij se je začel in v Novem mestu je bilo vse nared za partnerje iz tujine, urnik srečanja je bil potrjen, prav tako smo potrdili tudi urnik same konference in udeležbo strokovnjakov na okrogli mizi. Potem pa se je s prihodom partnerjev 13. junija, le dan pred zadnjim srečanjem, začelo zares.

V torek, 14. junija, smo se partnerji zbrali v dvorani Gostišča Loka in se pogovorili o delu na projektu. Med drugim smo prišli do zaključkov, da smo kljub razmeram, v katerih smo delali, uspešno zaključili zastavljene načrte, zadovoljni smo bili tudi z usposabljanjem, ki smo ga izvedli v sklopu projekta. Med drugim smo spregovorili tudi o certificiranju in nadaljnjem izobraževanju, ki bi ga lahko izvajali po koncu projekta, dotaknili smo se tudi možnosti nadaljnjega sodelovanja in izvedbe projekta »WELLy 2«, saj smo se kot mednarodna ekipa izvrstno razumeli in bi si želeli ne le poslovne, temveč tudi prijateljske vezi, še poglobiti. Nazadnje pa seveda nismo mogli mimo najpomembnejšega dogodka – zaključne konference. Kljub temu, da smo že pred zadnjim sestankom jasno začrtali smernice celotne konference, smo še enkrat v živo pretresli celoten urnik, nastope, preverili delovanje internetne povezave in ostalih tehničnih stvari. Po končanem sestanku smo partnerje še popeljali po Novem mestu in se ob večerji še zadnjič družili, saj smo že tedaj vedeli, da se bomo po končani konferenci odpravili vsak na svoj konec Evrope.

In prišel je tisti težko pričakovani dan, ki je s sabo prinesel priokus slovesa, a tudi zadovoljstva. Skoraj na cilju! Do konca avgusta je ostalo le še nekaj prevodov in urejanje zaključnih poročil, a s konferenco se je naše delo zaključilo. Nič več srečanj, ne tistih prek spleta ne tistih v živo. Partnerji smo se znova zbrali v Gostišču Loka in dogajanje se je začelo. Udeleženci so začeli počasi prihajati skozi velika vhodna vrata, mi pa smo odštevali minute do uradne otvoritve sklepnega dejanja projekta, ki nam je v treh letih na nek način spremenil življenje. Začeli smo se zavedati marsičesa, česar prej pri delu nismo opazili in med triletnim skupnim delom smo glasno spregovorili o neprimernem delovnem okolju in slabih razmerah pri delu. Poučevali smo več deset strokovnjakov s področja menedžmenta in upravljanja s človeškimi viri, kako izboljšati te razmere, kako bolje usklajevati delo in zasebno življenje svojih zaposlenih, kako poskrbeti za zdravje – tako mentalno kot fizično – zaposlenih in tudi sebe. Učili smo, kako biti vodja in ne le šef! Opozarjali na razmere, ki jih je prineslo delo od doma. In še marsikaj! Zdaj pa je prišel čas, da vse te misli, dogodke in znanje prenesemo širše – med občinstvo, ki se je zbralo v dvorani in na tisto, ki nas je čakalo na spletu.

Po uvodnem pozdravu smo se partnerji, ki smo bili odgovorni za določen del projekta, zvrstili na odru in predstavili dosežke intelektualnih rezultatov 1, 2, 3, 4 in 5. Najprej je Annmarie Gorenc Zoran iz Fakultete za organizacijske študije v Novem mestu, sicer vodilnem partnerju, predstavila dosežke prvega rezultata, to je analize stanja dobrega počutja na delovnem mestu, ki smo ga partnerji izvedli in preučili na samem začetku projekta, in iz katerega smo izhajali pri nadaljnjih korakih, ko smo določali, katere kompetence bi moral imeti menedžer za dobro počutje na delovnem mestu, kakšen bi moral biti strokovni profil menedžerjev, in tudi to, katere vse tematike bi moral vsebovati kurikulum usposabljanja,  ki jih je podrobneje predstavil Emanuele Bertolani iz italijanske Sinergie. Intelektualni rezultat 3 (IO3) so predstavljali partnerji iz portugalskega ISCTE-IUL in italijanskega Psychometrics SRL. Na IO3 smo partnerji delali več kot leto dni, saj smo najprej zbirali gradiva, dobre prakse v partnerskih državah, prebirali zakonodajo s področja dela, napisali in prevedli celoten kurikulum in nato še izvedli poskusno usposabljanje. Sílvia da Silva in Daiana Colledani sta zbranim gledalcem in poslušalcem tudi zaupali, s kakšnimi težavami smo se srečevali med pisanjem IO3 in kako uspešno je bilo usposabljanje. Zadnji sklop pred odmorom sta predstavili Célia Nunes in Céu Branco iz portugalske EPRALIME, ki sta razkrili na kakšen način bo potekalo certificiranje poklica menedžer za dobro počutje na delovnem mestu na EU ravni. Theodora Makri iz grškega IeD-ja, ki je med drugim ves čas projekta skrbela, da smo bili partnerji aktivni pri pisanju novic, pa je razkrila, koliko ljudi smo v času projekta dosegli in koliko evropskih državljanov je naše novice prebiralo in sledilo našemu delu.

Po odmoru je sledila še zadnja predstavitev – na vrsti je bil intelektualni rezultat št. 5. Ta zadnji rezultat je predstavila Alejandra Baldoví Navarro iz španskega FyG, ki je razložila, da je naš zadnji izdelek priročnik, ki je namenjen menedžerjem za dobro počutje na delovnem mestu in vsebuje tudi praktične primere. Preden smo se poslovili od zbranih udeležencev, smo v sklopu konference imeli tudi okroglo mizo, ki jo je vodila Ester Snedec iz Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, in na kateri so kot gostje sodelovale strokovnjakinje s področja skrbi za dobro počutje – Katja Brkič Golob, vodja oddelka za duševno zdravje v novomeškem zdravstvenem domu, Evija Evelin Zavrl iz podjetja Plus rešitve, v katerem se ukvarjajo z razvojem in nadgradnjo kadra preko analize trenutnega stanja, psihološkega profiliranja, uvajanja sprememb in ostalih aktivnosti ter Lejla Imamović Lerić, ki se je udeležila usposabljanja za menedžerje za dobro počutje na delovnem mestu. Gostje so v pogovoru z moderatorko odkrile med drugim tudi to, da je stanje, kar se tiče dobrega počutja pri delu in zdravega načina življenja zelo zaskrbljujoče ter da je v tem času vedno več ljudi, ki trpijo zaradi izgorelosti ali drugih težav z zdravjem, ki so med drugim tudi posledica dela na daljavo, vedno večjega obsega dela kot tudi časa, ki ga porabimo za delo. Vedno manj časa imamo za počitek in ravno zaradi dela na daljavo oz. od doma so meje med zasebnim in profesionalnim življenjem popolnoma zabrisane, kar posledično vpliva na vedno hujšo psihično, čustveno in tudi fizično obremenitev in izčrpanost. Dobro počutje na delovnem mestu se na večini delovnih mest ne povečuje, temveč zmanjšuje, kar je povezano z višjimi zahtevami delodajalcev in pomanjkljivo ali nezadostno organizacijo na delovnem mestu. Zato so menedžerji za dobro počutje na delovnem mestu potrebni zlasti v podjetjih, kjer šef, direktor, menedžer skrbi le za dobiček in ni vodja, ki bi skrbel tudi za zaposlene. Menedžer za dobro počutje pri delu je eden od poklicev prihodnosti!

Po koncu okrogle mize so sledile še zaključne besede Annmarie Gorenc Zoran, ki je na kratko povzela celotno dogajanje na konferenci in zaključila dogodek z mislijo: »V kolikor želimo, da so naši zaposleni pri svojem delu zadovoljni in da se dobro počutijo, moramo za to tudi poskrbeti. Drugače bodo zaposleni nezadovoljni, odsotni z dela zaradi različnih zdravstvenih težav, podjetje bo imelo veliko fluktuacijo zaposlenih, zaposleni bodo negodovali in slej ko prej se bo o podjetju širil ne ravno pozitiven glas. Tega pa si nihče od lastnikov, direktorjev in menedžerjev ne želi saj s tem škodi le sebi in podjetju. A veliko menedžerjev ne zna poskrbeti za dobro počutje svojih zaposlenih. Veliko je le takih, ki so šefi, ki svojim zaposlenim diktirajo zadolžitve, nikoli pa se ne vprašajo, ali zaposleni to zmore opraviti, ali je zaposleni v redu. Šefi bi morali postati vodje, ki skrbijo za svoje zaposlene. Zaposleni, ki se v svojem delovnem okolju dobro počuti, bo posledično to pokazal tudi z izboljšano produktivnostjo, kar pa se bo konec koncev poznalo tudi pri dobičku podjetja. A marsikateri šef ne zna oziroma ne zmore postati vodja. Tu pa mu na pomoč priskoči naš WELLy oziroma tečaj za menedžerja za dobro počutje na delovnem mestu.«

Si želite postati menedžer za dobro počutje na delovnem mestu? To lahko storite zelo enostavno. Le kontaktirati nas morate na projektna-pisarna@fos-unm.si in dobili boste natančne informacije o usposabljanju.