Ali veste, da je stres na delovnem mestu povezan z velikimi psihosocialnimi tveganji?
Naslednji članek iz portugalske revije »Journal of Occupationa Health« prikazuje, da lahko razsežnosti delovnega stresa ne dojemamo zgolj kot javnozdravstveni problem temveč tudi kot dejavnik psihosocialnega tveganja.
STRES NA DELOVNEM MESTU KOT GLAVNI DEJAVNIK PSIHOSOCIALNEGA TVEGANJA
Stres na delovnem mestu zaradi svoje velikosti in presežka že velja za resnični javnozdravstveni problem. Po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) gre za drugo najpogosteje prijavljeno zdravstveno težavo v Evropi takoj za mišično-skeletnih motnjah. V EU je zaradi stresa prizadetih približno 40 milijonov delavcev; ocenjuje se, da predstavlja približno 50 do 60% vseh izgubljenih delovnih dni (EU-OSHA, 2017). Stroški delovnega stresa stanejo približno 20 milijard letno (EC, 2002). V poročilu Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu približno 51% evropskih delavcev pravi, da je stres pri njihovem delu pogost, 41% pa meni, da ga ne obvladujejo. Na Portugalskem so te številke še večje – 59% oziroma 62% (EU-OSHA, 2013). Med vzroki, ki so jih izpostavili portugalski delavci najdemo reorganizacijo dela, negotovost v pogodbi o zaposlitvi in delovnem času ali obremenitvi ter pomanjkanje podpore kolegov ali nadrejenih (EU-OSHA, 2013).
Psihosocialna tveganja opredelimo kot »tveganja za duševno, fizično in socialno zdravje, ki jih povzročajo delovni pogoji ter organizacijski in odnosni dejavniki« (Pine, 2015). Izhajajo iz interakcije med delavcem, življenjskimi razmerami pri delu in v prostem času, ter vplivajo na zdravje, varnost in počutje delavca. Pogosto imajo posledice v produktivnosti in zadovoljstvu (DGS, 2010). Tesno so povezana ne samo s poklicnim stresom temveč tudi z nasiljem, nadlegovanjem in ustrahovanjem. Po navedbah Coxa in Griffithsa, ki sta jih navedla Sacadura-Leite in Grape, imajo psihosocialna tveganja “potencial, da zaradi stresa povzročijo škodljive fizične ali psihološke učinke na zdravje delavcev” (Milk & Grape, 2010). Stres je eden najmočnejših stebrov psihosocialnega tveganja na delovnem mestu. Delovni stres ali stres na delovnem mestu, poudarja “posledico ali neravnovesja med zahtevami dela in zmožnostmi (ter viri ali potrebami delavca)” (Milk & Grape, 2010). Predstavlja “interakcijo delovnih pogojev z značilnostmi delavca, kjer zahteve dela presegajo zmožnost delavca, da se z njimi spopade” (ACT, 2015).
(…)
Med najpogostejšimi posledicami poklicnega stresa je širok spekter fizičnih in duševnih bolezni in celo smrt (EC, 2002). V literaturi najdemo več vzrokov, ki povzročajo stres, med temi so: obremenitev (pretirana ali pomanjkljiva), premalo časa za dokončanje dela, pomanjkanje opisa nalog, ki jih je treba opraviti, hiearhija nadrejenosti, pomanjkanje priznanja ali nagrade za dobro poklicno uspešnost, pomanjkanje možnosti za izražanje pritožb, pomanjkanje sodelovanja ali podpore nadrejenih/sodelavcev/podrejenih, negotovost zaposlitve in pretirana fluktuacija, izpostavljenost pristranskosti glede starosti, spola, rase, narodnosti ali vere, izpostavljenost nasilju, grožnjam ali nadlegovanju, neustrezno ali nevarno delovno okolje, pomanjkanje možnosti za učinkovito oosebnih talentov in sposobnosti, in verjetnost, da ima majhna napaka ali trenutna nepozornost resne ali celo katastrofalne posledice. (ES, 2002)
Nedavne raziskave kažejo, da delovni stres povečuje tveganje za depresijo, pa tudi uživanje alkohola in mamil (Santos in Moreira, 2013). Razkrivajo tudi, da je stres pri delu povezan s slabšo delovno uspešnostjo, porastom odsotnostmi z dela in večjim odstotkom delovnih nesreč (SLIC, 2012). Poleg težav z duševnim zdravjem se lahko pri delavcih, ki jih prizadene dolgotrajni stres, razvijejo tudi resne težave z zdravjem, kot so bolezni srca in ožilja ali mišično-skeletne motnje (EU-OSHA, 2017).
Negativni učinki poklicnega stresa za organizacije vključujejo tudi »prezentizem« (to so delavci, ki so fizično ne pa tudi psihično prisotni, večje število nesreč in poškodb in povečanje števila predčasnih upokojitev. Stres na delovnem mestu, ki ga razumemo kot organizacijski problem (in ne kot posameznikovo okvaro), lahko obvladujemo na enak način kot katero koli drugo tveganje za zdravje in varnost na delovnem mestu (EU-OSHA, 2017).
Končni premisleki
Obvladovanje poklicnega stresa je eden največjih izzivov današnjega časa na področju zdravja pri delu. Tako zaradi negativnega vpliva na zdravje delavcev in javne porabe za zdravje, kot tudi zaradi neposrednih in posrednih posledic na dinamiko organizacij in tržnega gospodarstva. Je razlog za naraščujočo zaskrbljenost po vsem svetu. Voditelji, politiki in oblikovalci politik in zdravniki so stopili skupaj, da oblikujejo učinkovitejše strategije za spopadanje s stresom na delovnem mestu in posledicami, ki jih prinaša.
Z vidika EU-OSHA je potrebno povečati ozaveščenost in ustvariti preprosta in praktična orodja za lažje obvladovanje poklicnega stresa. Pomembno je spodbujati nacionalni nadzor nad psihosocialnimi dejavniki tveganja pri delu ter razvoj politik in programov za preprečevanje stresa ter spodbujati fizično in duševno zdravje in dobro počutje delavcev (EU-OSHA, 2017), ob upoštevanju, da upravljanje poklicnega stresa “ni le moralna obveznost in dobra naložba za delodajalce, temveč tudi pravni imperativ, določen v Okvirni direktivi 89/391 / EGS, okrepljeni z okvirnimi sporazumi s socialnimi partnerji o stresu pri delu ter nadlegovanju in nasilju na delo “(EU-OSHA, 2017). Vir: Junqueira M. Delovni stres kot glavni dejavnik psihosocialnega tveganja. Spletni portugalski časopis za zdravje pri delu. 2017, letnik 3, 1-3.