Svetovni dan duševnega zdravja, ki ga vsako leto praznujemo 10. oktobra, je opomnik, kako pomembna je skrb za duševno zdravje. Letošnje leto je še posebno velik izziv ravno zaradi pandemije, saj se je vsakdanje življenje vseh ljudi krepko spremenilo. Pretekli meseci so prinesli veliko izzivov za: zdravstvene delavce, ki so bili v skrbeh, da se bodo okužili in okužbo prenesli med svoje domače; študente, ki so se morali prilagoditi pouku od doma; delavce, katerih služba je bila zaradi karantene ogrožena; vse tiste, ki so že pred pandemijo živeli v revščini ali v krhkih humanitarnih razmerah, kjer je dostop do zdravljenja in zdravil izredno omejen; ljudi z duševnimi zdravstvenimi težavami, saj so bili ti še bolj izolirani kot pred pandemijo. Vsi ljudje so bili prizadeti, ker ni bilo druženja med prijatelji, ni bilo športnih dogodkov, koncertov, ljudje se niso mogli udeležiti porok in pogrebov. Pandemija je na mnogih ljudeh pustila posledice, zato se že zdaj pričakuje, da se bo potreba po psihosocialni podpori in duševnem zdravju v prihodnjih mesecih in letih znatno povečala, zato so naložbe v programe za duševno zdravje na nacionalni in mednarodni ravni pomembnejše kot kadarkoli prej.
Kriza, ki jo je prinesel covid-19, je med gospodarstveniki in lastniki podjetjih po vsem svetu ustvarila negotovost – katera podjetja bodo preživela, koliko delavcev bo izgubilo službo, kakšne prihodke (če sploh kakšne) si lahko v bližnji prihodnosti lahko obetajo podjetja? Negotovost se je pojavila med vsemi zaposlenimi – kako bom plačeval račune, kako dolgo bom delal od doma, kako bo sploh potekalo moje delo?
Nihče ni imun pred številnimi stresorji, ki jih povzroča trenutna kriza. Kaj lahko vodje in direktorji podjetij storijo za izboljšanje vzdržljivosti oziroma kaj naj storijo, da se bodo njihovi zaposleni boljše počutili? Njihova naloga je izboljšati vzdržljivost delovne sile, ko se usmerjamo skozi ta izredni svetovni izziv.
Trenutna kriza je organizacije zelo prizadela glede na njihov sektor. Toda skupni dejavnik vseh je ta, da je življenje neskončno bolj stresno. Delavci, ki se proti virusu bojujejo v prvih bojnih vrstah, so izčrpani, zato morajo njihovi delodajalci poleg tega, da delavce ustrezno zaščitijo, poskrbeti tudi za obvladovanje izčrpanosti osebja, ki izhaja iz boja proti nevidnemu in potencialno smrtonosnemu tveganju. V kolikor jim delo preprečuje, da bi lahko skrbeli za lastno družino, mnogi delavci tudi občutijo krivdo, spet drugi trpijo, ker so se zaradi strahu pred prenosom sami odločili, da se bodo izolirali od svojih bližnjih.
Medtem pa se tisti, ki delajo od doma, soočajo z duševnim stresom izolacije in fizičnimi izzivi novih delovnih prostorov – kuhinjskih miz, spalnic in garaž -, ki še zdaleč niso primerni za delo. Poleg tega imajo nekateri zaposleni tudi otroke in morajo zato žonglirati med poslovnimi obveznostmi in povečanimi nalogami glede varstva otrok in šolanja na domu, morebiti tudi med skrbijo za starejše družinske člane.
In kaj lahko vodje organizacij, direktorji in lastniki podjetij naredijo za svoje zaposlene med krizo?
Zaščitite tako duševno kot fizično zdravje med
delavci v prvih bojnih vrstah
Za svoje delavce
poskrbite tako, da poleg vseh ukrepov fizične zaščite vedo tudi, kje lahko
najdejo informacije, smernice in podporo za duševno zdravje. Vzdržujte odprte
komunikacijske kanale, da izveste, kako se počutijo zaposleni, in kar je
pomembno, poslušajte in se odzovite. Razmislite o vzpostavitvi vroče telefonske
številke ali osrednje kontaktne točke za zaposlene – in razvijte interne kanale
in vozlišča, da se boste takoj odzvali na vprašanja in pomisleke zaposlenih.
Vendar se ne zanašajte na to, da se bodo ljudje prijavili sami. Dvosmerni
pogovori so bistveni za izgradnjo zaupanja. Nujno je spremljati duševno počutje
s strukturiranimi rednimi priložnostmi, da se zaposleni lahko
“prijavijo” pri vodstvenih delavcih in kolegih ter spodbujajo
medsebojno podporo. Naučite se prijemov, ki vam bodo pomagali, da ostanete
mirni, prisotni in osredotočeni, te tehnike pa delite tudi z zaposlenimi in jim
pomagajte na ta način. Okrepite pomen telesne aktivnosti za zmanjšanje stresa
in pozornosti zaradi duševne jasnosti.
Ozavestite vse, da so pomembne spremembe v osebnosti ali delovnem izdelku člana
ekipe lahko znaki, da se človek bori. Vzpostavite mehanizme, s katerimi
zagotovite, da bodo zaposleni v nevarnosti takoj dosegljivi z empatijo in
zaskrbljenostjo – ne le s praktičnimi rešitvami.
Kako pomagati tistim, ki delajo od doma?
Poskrbite, da se vaše osebje ne bo počutilo izolirano od drugih zaposlenih v podjetju in da bo ostalo med seboj povezano. Že raziskave v Hongkongu po izbruhu sarsa leta 2003 so pokazale, da je povečana socialna povezanost izravnala negativne vplive pandemije na duševno zdravje. Povezava s sodelavci lahko marsikomu omogoči pomemben blažilnik občutkov socialne izolacije in odklopa. Spodbujajte zaposlene, naj bodo redno v stokih med seboj s pomočjo spletnih video sestankov.
Kadar so zaposleni zaskrbljeni in imajo občutek nemoči, jim omogočite , da se pogovorijo o svojih strahovih ali med seboj ali pa z vodjo (skupine, oddelka …), dobijo odgovore na svoja vprašanja in se pomirijo glede službenih in osebnih težav. Ker ljudje delajo od doma, je bolj kot kdaj koli prej pomembno, da ste z njimi v rednih stikih ne le glede dela, temveč jih povprašajte tudi o njihovem počutju. Neposredno jih vprašajte: »Kako ti gre? Kako ti lahko pomagam?«
V času krize, še posebno, v kolikor ste prisiljeni delati od doma, je težko najti energijo in motivacijo za delo, zato je določitev jasnega in kratkega načrta za doseganje ciljev vaše organizacije izredno pomembna, saj boste na ta način svoje zaposlene mobilizirali in jih spodbudili k doseganju zastavljenega skupnega cilja. To je tudi čas, da ponovno artikulirate vrednote, ki zaposlenim pomagajo, da ostanejo pri že znanem in jih usmerjajo v času negotovosti. Ko pojasnjujete načrte za vodenje v tem času, v obdobju sprememb, povežite svoj pristop upravljanja situacije s covid-19 z večjim, širšim namenom. Ko delite svoj načrt z vsemi zaposlenimi v organizaciji, poudarite te vrednote, poskrbite tudi za priznanje vsem tistim, ki se bodo držali zastavljenih skupnih ciljev in izpolnjevali svoj del dolžnosti do organizacije. Ne pozabite na redno komunikacijo z zaposlenimi, čeprav ne veste odgovora. Raje priznajte, da odgovora trenutno nimate, kot pa da ostanete tiho. To bo med zaposlenimi povzročilo skrbi, zaradi pomanjkanja komunikacije bodo še pod večjimi pritiski in negotovost ter stres se bosta še povišala.
Nenaden prehod na delo od doma bi lahko zmanjšal zmogljivost delavcev za kakovostno opravljanje dela, zato poskrbite, da bodo zaposleni imeli primerno infrastrukturo in podporo, da se bodo lahko prilagodili novim razmeram in po svojih najboljših močeh opravljali svoje delo. Opolnomočite vodje skupin, da bodo ti znali spodbujati delavce pri novem načinu dela. Razmislite o priložnostih za izboljšanje usposobljenosti zaposlenih, zagotovite dostop do orodij in spletnih učnih platform za opolnomočenje zaposlenih, povečanje organizacijskih sposobnosti, prilagodljivost delovne sile in odpornost. Zavzetost zaposlenih se bo izboljšala tam, kjer bodo lahko del organizacijske rešitve.
Zavedati se morate, da je pomembno to, da so zaposleni v središču vsake organizacije, ne glede na to, kakšna situacija je v svetu in s katerimi izzivi ter motnjami se soočate zaradi tega. Podpora direktorja oziroma odgovornega za zaposlene mora biti močna in samozadostna, zato morate zaposlene spodbuditi, da prevzamejo odgovornost za svoje dobro počutje – tako bodo krizo preživeli bolj odporni kot takrat, ko se je ta začela.