Na pobudo avstralskega odvetnika Paula Brennana je bil pred nekaj leti 13. februar razglašen za dan pravne ozaveščenosti zaposlenih. Priznani avstralski odvetnik je želel spodbuditi podjetja, da bi ta začela dialog s svojimi zaposlenimi glede politik na delovnem mestu na pozitiven, miroljuben način. Namen dneva pravne ozaveščenosti je dvojen: poudariti pomen znanja pravnih osnov na delovnem mestu za zaposlene ter srednja in majhna podjetja in zmanjšati tveganje v povezavi s pravnimi težavami. Po njegovem mnenju bi morali vsi zaposleni poznati etični kodeks podjetja, prav tako pa bi morali imeti vsak svojo kopijo. V kodeksu bi moralo biti jasno in razumljivo zapisano, kakšne so pravice in obveznosti zaposlenih, sistem nagrajevanja in morebitne kazni zaradi kršenja pravil, prav tako bi moral kodeks vsebovati izjavo o konfliktu interesov in pogodbo o zaupnosti.
Zakaj je za delavca pomembno, da pozna temeljne informacije, ki se tičejo njegove službe in dobrega počutja? V kolikor delavec podrobneje pozna svoje pravice in obveznosti, bo tudi lažje zaščitil svoje zdravje, varnost in dobro počutje na delovnem mestu. To seveda ne pomeni, da delodajalec potem ni odgovoren za pravično in zdravo delovno okolje in da mu ni potrebno zagotavljati, da imajo njegovi zaposleni dostop do pomembnih informacij o zdravju in varnosti. Delodajalec s tem, ko izobražuje svoje zaposlene o etičnem kodeksu, doprinese k temu, da zaposleni za svoja dejanja prevzamejo odgovornost, bolj se zavedajo svojih zakonskih pravic in obveznosti, aktivneje lahko sodelujejo pri izboljšanju delovnih razmer, saj lahko lažje in uspešneje izrazijo skrb glede varnosti, zdravja in dobrega počutja na delovnem mestu.
Za podjetje bi bilo priporočljivo, da izvede kratek tečaj glede etičnega kodeksa in politik na delovnem mestu za vse novo zaposlene, prav tako pa bi bilo dobro, če bi enkrat letno nekaj ur posvetili temu, da obnovijo znanje delavcev, hkrati pa delavci lahko izpostavijo morebitne kršitve oziroma težave, ki jih zaznavajo ter skupaj z vodstvom podjetja najdejo najboljšo rešitev za odpravo težav in s tem pripomorejo k kvalitetnejšim delovnim razmeram.
Na tečaju za vse novo zaposlene bi morali delodajalci poskrbeti za uvajanje v delo in v politiko podjetja. Zaposleni bi moral vedeti tudi, kdo je njegov kadrovik, v kolikor ga podjetje ima; v kolikor podjetje kadrovske službe nima, pa bi moral biti zaposleni seznanjen s tem, kdo je tista oseba, s katero je v stiku glede kakršnih koli postopkov v politiki podjetja. Kot že rečeno, ob zaposlitvi bi moral delodajalec zaposlenemu priskrbeti etični kodeks oziroma vodnik, v katerem morajo biti detajlno opisane naslednje smernice: zdravje in varnost, delovna odsotnost, pravica do dopusta in zasebnosti, uporaba mobilnega telefona in e-pošte, disciplinski postopki, informacije, ki jih je zaposleni dolžan povedati podjetju, pisarniška politika, politika enakih možnosti, nagrajevanje in postopki glede pritožb. Prav tako bi morali imeti zaposleni možnost, da se obrnejo na svojega kadrovika oziroma nadrejenega v primeru, če imajo kakršno koli vprašanje povezano s službo.
Gospod Brennan je v ekskluzivni izjavi za WELLy spregovoril o tem, od kje mu ideja za dan pravne ozaveščenosti in kako se njegova ideja uresničuje širom po svetu:
»Moje izkušnje v zasebni praksi in splošnega pravnega svetovalca so, da so politike in postopki izjemno pomembni, vendar pogosto neznosno dolgi in neverjetno dolgočasni. Obstaja določeno zadovoljstvo pri pripravi dokumenta glede določenih tematskih politik in njegovem posodabljanju. V kolikor pa zaposleni ne preberejo dokumentov vse dokler se ne pojavi neka težava, se morda niti ne zavedajo pravnih pasti, ki se jim je mogoče vnaprej izogniti, in ki lahko njihovim delodajalcem povzročijo veliko izgubo.
Okoli leta 2007 sem ustanovil Dan pravne ozaveščenosti zaposlenih, od takrat sem v pravnih predstavitvah pisal članke, na primer Deset pravnih nasvetov, ki jih morajo poznati vaši zaposleni (http://bit.ly/3tiC0uJ), in oblikoval triminutni kviz z naslovom Ali ste pravno podkovani (http://bit.ly/2YEMGpD) z namenom promoviranja prednosti ohranjanja pravne varnosti zaposlenih.
Eno izmed ameriških podjetij je kot rezultat mojih objav in prizadevanj predlagalo tri nasvete, da bi dan pravne ozaveščenosti zaposlenih postal uspešnica med zaposlenimi in podjetji. To podjetje je predlagalo tudi uvedbo t. i. Trivia Night (http://bit.ly/2MQwFKn), vendar menim, da bi tovrstna aktivnost predolgo trajala in bi zaposleni ne imeli zanimanja zanjo, razen če bi bile nagrade zanje izjemno privlačne.
Videti je, da se je v zadnjem desetletju število dokumentov glede politik pravne ozaveščenosti precej povečalo, hkrati pa ti dokumenti niso zanimivi za zaposlene. Vseeno lahko sklepam, da se je zanimanje za dan pravne ozaveščenosti zaposlenih – vsaj glede na število tvitov s hashtagom EmployeeLegalAwarenessDay (https://bit.ly/39EUX36) izjemno povečalo.
Zaradi vedno večjega števila dokumentov, izzivam vse tiste, ki pripravljajo te politike in postopke, da jih tudi v letu 2021 ohranijo na enaki ravni in njihovega števila ne povečujejo, oziroma razmislijo o določitvi desetletnega cilja zmanjšanja vseh politik in postopkov povezanih s pravno ozaveščenostjo zaposlenih.”
