Projekt WELLy – multiplikativni dogodek

Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto in Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu sta 22. junija organizirala štiriurni multiplikativni dogodek, na katerem sta predstavila evropski projekt WELLy: Predstavitev profila menedžerja za dobro počutje na delovnem mestu za preprečevanje stresa, povezanega z delom, in boj proti njemu.

Na dogodku, ki se ga je v živo prek spleta udeležilo več kot 200 ljudi, posnetek pa si je ogledalo najmanj 2x toliko ljudi (številka še vedno narašča), sta obe novomeški organizaciji predstavili sam projekt, njegove dosedanje rezultate in vse, kar bosta skupaj z evropskimi partnerji ustvarili do konca projekta; zainteresirane sta pozvali, da se udeležijo brezplačnega pilotnega usposabljanja za menedžerja za dobro počutje na delovnem mestu, ki se bo začelo oktobra letos.

Na dogodku so bile predstavljene tudi dobre prakse, in sicer sodelovali so Siniša Dagary, lastnik ekosistema Sacret Life, predavateljica Zinka Kosec in direktor računovodskega in svetovalnega podjetja Fin Servis iz Ljubljane, Tone Dolenšek. Sodelujoči so spregovorili o tem, zakaj je zanje tako zelo pomembno, da imajo v svojih podjetjih zaposlene, ki se na delovnem mestu dobro počutijo, ter o posledicah, ki jih prinaša skrb za dobro počutje med zaposlenimi.

Gospod Dagary je spregovoril tudi o tem, kakšne posledice je prinesla nova zdravstveno-ekonomska kriza in na kakšen način se s posledicami spopadajo zaposleni v podjetjih, posebno tisti, ki so delali oziroma delajo od doma. Povečan stres, kaotičen delovnik, kakšen vpliv ima upad prihodkov zaradi covida na zaposlene v podjetjih. Še posebej se je stres nakopičil pri tistih, ki so zaradi covida tudi obležali v postelji. Kot je povedal naš sogovornik, ki je tudi sam obležal za slab mesec: »Kadar smo v stresu, v zavestnem ali podzavestnem stresu, definitivno to ne vpliva kreativno in efektivno na ljudi, ki so zaposleni na svojem delovnem mestu.« To pa pripelje do naslednje točke: »Veliko menedžerjev, šefov želi nekaj v podjetju premakniti. Več je potrebno delati, morebiti morajo tudi sami prevzeti vlogo svojih podrejenih, ker je ta ostal doma, delo pa mora biti opravljeno. Zato se zgodi naslednje: Vedno več dela, rezultati so morebiti tudi slabši, manjši. Tudi podjetniki lahko pregorimo. Mislim, da se je to zgodilo vsakomur od nas. Ni bilo lahko, način dela se je (zaradi covida, op. a.) spremenil. Tehnologija je opravila svoje in samo hitreje se bodo stvari odvijale v prihodnosti.« Podjetja se bodo temu morala prilagoditi in poskrbeti za svoje zaposlene, da bodo lahko v prihodnosti podjetja preživela, saj so se zaposleni marsičesa odvadili medtem ko so bili doma. Navzven so sicer enaki, a zaradi razmer, ki so jih v zadnjem letu doživeli, so drugačni, razmišljajo in čutijo drugače. To pa je tudi eden izmed poglavitnih razlogov, zakaj je potrebno, da menedžerji pridobijo kompetence, s katerimi bodo lahko pomagali zaposlenim do dobrega počutja na delovnem mestu, zmanjševanja stresnih situacij in negativne energije, ki se zaradi nestabilnih razmer kopiči v vsakem izmed zaposlenih v vseh gospodarskih panogah.

V intervjuju, v katerem je gospa Kosec imela zanimivega sogovornika Toneta Dolenška, direktorja Fin Servisa, v katerem izjemno dobro skrbijo za svoje zaposlene in tudi stranke. V podjetju, ki je na trgu že več kot 25 let, že od vsega začetka gojijo določene vrednote, za katere menijo, da so pomembne pri opravljanju njihovega dela in zadovoljevanja pričakovanj njihovih dolgoletnih strank. Kot je povedal gospod Dolenšek, že pri izboru kadra poskušajo najti tak kader, ki ima podobne vrednote, kot jih imajo v podjetju. »To se nam zdi pomembno zato, da kasneje ne izgubljamo energije in resursov s tem, da bi poskušali ljudi spreminjati in jim privzgajati nove vrednote. To očitno uspešno počnemo, saj v 25 letih praktično nimamo fluktuacije, da so z nami vsi sodelavci, ki so začeli pri nas delati. Imamo neko vero v mlade ljudi. Verjamemo, ko dobimo mladega človeka, ki je poln želja po znanju, po novih izzivih, da mu mi pomagamo pri tem, da ga oblikujemo. On pa seveda to potem na nek način vrača s svojim dobrim delom.« Kot je še povedal gospod Dolenšek, je zanje zelo pomembno, da njihovim strankam zaposleni prenašajo dobro energijo, da imajo nasmeh na obrazu, ko so v kontaktu s strankami. »Zato je zelo pomembno, kako se moji sodelavci počutijo, da delajo v kolektivu, ki ima neko dobro energijo, ki ima pozitiven vibe, zato da to lahko prenašajo na stranke.« Podjetje ima zelo uspešne ukrepe, da dosegajo dobro klimo v podjetju: od organizacije prostora, pogojev za zdravo življenje – zdrava prehrana, gibljiv delovni čas … »En kup majhnih stvari, s katerimi poskrbimo, da je življenje v podjetju čim bolj prijetno, zato ker preživimo v podjetju večino časa, večino dneva in je pomembno, da se dobro počutimo.« Gospod Dolenšek je v intervjuju izpostavil, zakaj je pomembno, da bi morali v podjetjih skrbeti za dobro počutje zaposlenih: »Dobro počutje zaposlenih je največji vložek v dobre rezultate podjetja. Ne gre gledati na vsak vloženi evro (ki ga namenite v dobro počutje zaposlenih, op. a.), saj se ta vrne najmanj trikratno.«

Po aktivnem odmoru se nam je pridružila kovčinja Tatjana Dragovič, ki je spregovorila o dobrem počutju na delovnem mestu o kovčingu, njegovem pomenu, na kakšen način vplivajo delovne razmere na dobro počutje. »Pomembno je, da sami prispevamo k dobremu počutju na delovnem mestu in ne le to, da drugi poskrbijo za to, da se bomo dobro počutili,« je svoje zanimivo predavanje zaključila gospa Dragovič in dodala: »Če ste se odločili, da ne boste tiho, potem spregovorite o tem  s svojimi nadrejenimi, kaj duši vaše dobro počutje na delovnem mestu.«