Dobro počutje je nekaj, k čemur stremi vsako živo bitje. Prav tako so raziskave pokazale, da sta v organizacijah od tega odvisna dolgoročna učinkovitost in uspeh, zato bi moral biti cilj vseh organizacij pomoč zaposlenim pri tem procesu. To ni presenetljivo, saj dobro počutje sloni na številnih aspektih našega življenja, od splošnega zdravstvenega stanja, duhovnosti, zadovoljstva z delom, družine in socialnih odnosov in mnogih drugi stvari. Ti vidiki našega življenja nam omogočajo dobro počutje, kar posledično privede do bolj pozitivnega pogleda na življenje, povečane ravni energije in motivacije, da stvari opravimo učinkovito in s čim manj stresa.
Če želimo ohraniti dobro počutje na trenutni ravni ali v najboljšem primeru povečati splošno dobro počutje zaposlenih, bodo organizacije morale vložiti več sredstev v razumevanje, kako ga lahko izboljšajo. V WELLyju smo pregledali različna področja raziskav in najsodobnejše tehnike, ki se uporabljajo za preprečevanje stresa na delovnem mestu. Izsledke smo združili v poročilo, ki zajema študije primerov najboljših praks, različna poročila in zakonodajo iz več partnerskih držav v EU, kot so Grčija, Italija, Portugalska, Slovenija in Španija, obenem pa obravnava tudi nekatere primere iz ZDA. Poleg tega so bili vprašalniki na temo organizacijske blaginje poslani 48 državam v EU.
Na podlagi izsledkov iz poročila, smo ustvarili priporočeni vodstveni strokovni profil in program usposabljanja. Program usposabljanja zajema ključne kompetence, ki jih mora imeti Menedžer za dobro počutje na delovnem mestu, znotraj modela usposabljanja, ki vključuje različne pristope, kot sta upravljanje raznolikosti in enakosti spolov. Poročilo se osredotoča na različne že potrjene programe usposabljanja, od njih vzame tisto, kar deluje, in jim doda, kar jim manjka. Program usposabljanja obravnava, kako dejavniki, kot so medosebni odnosi, odgovornost in neodvisnost voditeljev, delovnih skupin in posameznikov, vplivajo na stresne situacije na delovnem mestu, in ponuja več metod, ki jih je mogoče uporabiti za izboljšanje teh situacij.
Pomanjkanje priložnosti, slabi delovni pogoji, pristopi vodenja, predsodki in stereotipi, pomanjkanje izobraževalnih programov in programov usposabljanja, so le nekateri od številnih socialnih, poklicnih, osebnih in izobraževalnih dejavnikov, ki so zajeti v poročilu in za katere je znano, da so povezani z dobrim počutjem zaposlenih. Vsi, ki si želite prebrati več o ostalih dejavnikih, ki vplivajo na stres na delovnem mestu, pa spodbujamo, da si ogledate prihajajoče celotno poročilo o naših ugotovitvah in priporočilih.
V poročilu najdete vire in priporočila, ki temeljijo na znanstvenih raziskavah. Menedžerji za dobro počutje ali zaposleni pa lahko z ustreznim izobraževanjem in usposabljanjem te vire uporabijo za izboljšanje svoje delovne zavzetosti in delovne zavzetosti drugih. Prav tako jih lahko uporabijo za izboljšanje medosebnih odnosov in družinskega življenja, za kar je bilo ugotovljeno, da pripomore k zmanjševanju stresa, bolezni, depresije in tesnobe.
Z upoštevanjem teh dejavnikov se je mogoče izogniti končni fazi stresa (tj. izgorelosti), ki lahko privede do odsotnosti na delovnem mestu in povečanih zdravstvenih stroškov za organizacijo. Preprečevanje teh negativnih učinkov stresa in ohranjanje dobrega počutja ni enostavno, saj vključuje veliko dejavnikov, nad katerimi nimamo popolnega nadzora. Vendar pa je stres možno občutno ublažiti. Pomembno je, da poleg odvzema negativnih stresnih dejavnikov tudi okrepimo tiste dejavnike, ki na počutje vplivajo pozitivno, kar je pomembno za tako nezdrave kot zdrave ljudi. Obstaja veliko metod, ki jih je mogoče individualno izvajati doma, kot na primer vadba, pisanje dnevnika, upravljanje časa, meditacija in počitek. Ker je počitek namenjen domačemu okolju, je pomembno, da se ukrepi proti stresu izvajajo tudi v delovnem okolju, saj mnogi zaposleni pridejo domov iz službe utrujeni in nimajo energije ali motivacije za ukvarjanje z razbremenitvijo stresa na katerikoli način, razen počitka.
Vprašamo se lahko, ali tovrstni programi podjetja stanejo več, kot so vredni, kar se sprva morda zdi, vendar pa študije kažejo, da so poleg izboljšanja življenj zaposlenih, so tudi stroški na dolgi rok vsaj uravnoteženi z dobički. Vendar pa obstaja velika možnost, da dobiček odtehta stroške, saj dobro počutje ustvarja bolj produktivno in učinkovito okolje. O preizkusu takšnih programov usposabljanja bi bilo dobro razmisliti, obenem pa jih narediti obvezne za podjetnike, vodje, nadzornike in predstavnike delavcev. Obstaja več načinov, s katerimi bi lahko do teh programov lažje in po nižji ceni dostopali kadarkoli in kjerkoli. Programi usposabljanja so vedno bolj pogosto dostopni preko spleta, kjer je vsebina trajno dostopna takoj po plačilu naročnine, kar omogoča prilagodljive urnike e-učenja, hkrati pa dopušča dostop do vsebine tudi iz mobilnih naprav v obliki različnih večpredstavnostnih datotek in uporabnikom prijaznih vmesnikov. Takšen digitalni dostop do programov usposabljanja morda ne bo mogel v celoti nadomestiti tradicionalnega izobraževanja, lahko pa zmanjša stroške in prihrani čas z dejavnostmi, ki jih ni treba opraviti osebno.
Družba se vse hitreje spreminja, prav tako se naša poslovna in delovna okolja nenehno preurejajo, predvsem zaradi tehnologije. V zadnjih nekaj desetletjih smo bili priča mnogim tehnološkim spremembam, ki lahko prispevajo k nezdravi količini stresa pri posameznikih, predvsem pri tistih, ki so odraščali brez tehnologije, ali tistih, ki tem spremembam ne morejo slediti. Zaradi težav pri prilagajanju na hitro in nepredvidljivo okolje, lahko tehnologija ustvari dodaten stres na delovnih mestih v prihodnosti. Zato je zdaj pravi čas, da organizacije začnejo vlagati več v dobro počutje svojih zaposlenih in s tem pripomorejo k srečnejšim in produktivnejšim članom družbe, ki postaja vse bolj digitalna.